Monday, bloody monday.

“If, like the newspaper or milk, you could have anything of your choice delivered to your doorstep each morning, what would you want it to be?”

Ni čudno, sama ideja o tem, da bi vsako jutro dobil nekaj pred vrata. In pod nekaj, mislim pač karkoli.

Kavo bi, tako, ki bi imela vsak dan drugačen okus, ampak nikoli po kavi. Samo zato, ker se blazno kul sliši, če rečeš, da greš na kavo. Predvsem zjutraj.

Pa pesem bi ob kavi, eno tistih dobrih pesmi, ki zamenja barve, ko jo slišiš.
In če ne bi bilo mogoče dobiti ne kave, ne pesmi, potem bi vsaj nekaj, za kar bi se mi zdelo vredno vstat zjutraj.

-

Post ali pač karkoli, nastaja že cca. 2 tedna. 
Sem imela lep namen napisat nekaj, kar bi se dalo prebrat. In sem imela tudi nešteto idej na začetku, ampak zdaj ... en del je pozabljenih, druge pa so se mi ob ponovnem branju zdele za umret.
Tako je vse skupaj brez glave in riti ...

In zdaj grem spat, da bom čez 3 ure lahko spet vstala. Brez kave.

I know it doesn't help to ask, but why is the night so sad?