Many happy returns!

V najslabših sanjah si ne bi izmislila, da si katerikoli petkov večer zasluži objavo. Ampak prejšnji si jo, na nek način. Ne toliko zato, ker je bil pač petek, kot vsak drugi, niti ne zato, ker ne bi imela o čem drugem pisati, če že ravno čutim potrebo po tem. Pač zato, ker je po številu nenavadnih dogodkov, dejanj, naključij, slučajev, kakorkoli bi to človek še lahko imenoval, nekoliko presegal ostale petke, da o drugih bolj običajnih dneh niti ne govorim.

Long Lost

Danes sem po pomoti spoznala, da je mesto z napol podrto železniško postajo, katere podoba se mi vedno znova prikrade v misli, ko čakam na ljubljanski železniški postaji, morda le nekaj več kot bedno industrijsko mesto na severu Poljske, ki sem ga obiskala nekoč pred časom.

Mesto je bila takrat zgolj postaja na poti iz Berlina v Goleniow, iz česar bi lahko sklepali, da se tam nismo kaj dolgo zadrževali. Ob bežnem pogledu iz prej omenjene železniške postaje, na zastarele pristaniške naprave, napol porušene in ožgane hiše, razjedene komunistične spomenike in številne smeti, ki še niso našle svojega doma, mi niti na kraj pameti ni padlo, da bi bilo mesto dejansko vredno ogleda.

(kradem Googlu)

Kljub vsemu sem, 6 let za nekoč pred časom, uspela izvedeti, da naj bi to mesto bilo eno najstarejših na Poljskem in se tako kot večina mest, lahko pohvali s kar nekaj zvenečimi imeni iz zgodovine.

Ne da bi prekipevala od znanja zgodovine, niti me zgodovina nikoli ni zanimala tako zelo, da bi o njej želela pisati na blogu. A spet se je nekoč pred časom (ta nekoč je nekoliko bliže) zgodila stvar, brala sem namreč neko knjigo, ki je govorila o eni bolj prepoznavnih ženskih osebnosti 18. stoletja.

Če lahko grdo rečem, je bila knjiga precej interesantna in prav tako deklica. Mogoče bolj njena osebnost, saj jo le redki smatrajo kot lepo žensko. Naj bi bila precej šarmantna, predvsem pa preračunljiva, oblastna in brezobzirna. Bojda je imela enaindvajset ljubimcev, toda nikogar od njih ni resnično ljubila (mimogrede naj bi ženske v povprečju imele 10,5 ljubimca).

Kakorkoli, kar sem želela pokazati v tem spisu, je del besedila iz omenjene knjige.

Nisem prepričana, kaj je takega na njem, a nekaj mora biti, da se je toliko časa obdržal nekje v mojem spominu in me ob vsem tem pripravil, da ga ponovno poiščem.

"Po njenih zapiskih bi zaman iskali spomina na prvo zaljubljenost nedoraslega dekleta; zdi se, kakor bi sploh ne bila vedela, da je ljubezen na svetu. Nikjer ne srečamo podobe moškega čigar resnično ali umišljeno veličino bi bila občudovala, čigar prisotnost bi jo vznemirjala in čigar bližino bi z veseljem pričakovala."

In ne, ne povem o kom/čem govorim.