Ahmet

Ribe ne morem štet med hišne ljubljenčke, ker niso moje. Samo nahranim jih od časa do časa. In težim jim, no, idiotsko trkam po akvariju, da začnejo sem pa tja noret. Ker so pač neumne.

No torej, nadvse zanimiva zgodbica o ...

SZ in my heart

... zjutraj, ko sem na vlaku z umazanimi okni in vsaj pol toliko lepimi sedeži, ki je, malo da ne, enkrat starejši ob mene, vsa zaspana, na splošno neumna in še zamujam ...

Sendvic

Mix parih osnutkov, ki zaradi (ne) vem česa, niso bili objavljeni.

It was nice seeing you, tho'

Zakaj bi se vračali nazaj, ko pa je toliko novih stvari?

Zakaj bi se vračali, če smo že pred časom spoznali, da nima smisla?

Zakaj bi, če vemo, da to ne bi prineslo nič dobrega?

Zakaj, če nam je pozneje žal?

Zakaj bi se vračali? 

Razen, če je smo imeli prej nekaj, kar nam trenutno manjka oz. nekaj kar nimamo... ampak to itak lahko spet najdemo, brez da bi se vračali. Blah ...

Zakaj, zakaj, zakaj ...

Ponavljanje določenih stvari bi moralo biti prepovedano ali bolje, sploh ne bi smelo obstajati.

Pa saj mi je vseeno, samo razumem ne. Pa bi rada. 

Se mi zdi.

No, če povem po pravici, imam idejo, zakaj je tako, ampak je dvomljiva in je nočem vpletat.

Pa razumem vračanje nazaj v mesta, v katerih smo nekoč že bili, pa so nam  morda všeč ...

... no, mogoče pa je to to.

O, kako ne maram te pesmi!!

(Ampak imam opravičljiv razlog, da je tu gor, dečko zna.) 

And who do you think you are?

Love 'em and leave 'em

Same old show in a different town on another time ...

"So I would be feeling sad about something that isn't real and doesn't exist. And that would be stupid." (TCIotDitN-T)

Again and again and again and again and again and again and again and again and again and againandagain ... in every possible way. And it scares the shit out of the living dead.

Like I knew I would.

(A dead woman with ironical name gave me wings, thanks )

Suh zajcji bobek

Najprej - sonce se približuje, v hipu narašča.
Nato - obleke strgane s teles.
Brez slovesa
obrazi in oči izhlapijo.
Možgani izhlapijo.
Dlani roke noge stopala glava in vrat
prsi in trebuh izginejo
z vso navlako sveta.


In ogenj napolni vse prostorje.
Razdejanje je popolno
razen dveh čudnih stvari ki sta ostali v plamenih - 
dveh preživelih, ki se slepo premikata v plamenih.
(T. Hughes - ZAPISKI ZA KRATKO IGRO (odlomek))


Ampak ona, ona je še vedno zijala, zijala v njene zijave oči ... zijala tako dolgo ... tako dolgo, da je naposled v njih ponovno uzrla kanček upanja.
In potem je zijala, zijala, zijala, zvijala, zijala .. Blah

U ain't missin' nuthin', mate!

..coz I ain't got nuthin' 2 say. Just passin' by.

What I've learned ...

... v času teh glivastih počitnic.

In loving memory of Sprout.

En komad, ki je pristal med mojo elektronsko pošto ...
Očitno ga nisem napisala jaz, samo objavljam.

No, dečko ki pa ga je, pravi, da je dokončan in upa, da polepša dan.

Duck Suck-s.

Črni labod se je napol za šalo napol zares skremžil v ogledalo in se popraskal pod pazduho. Tri dni in tri noči se je bil umival in drgnil z milom, tri dni in tri noči je bil počival v sveže opranih in nadišavljenih rjuhah, tri dni in tri noči se je bil izogibal hladilniku, televizorju in shrambi - pa ni prav nič pomagalo ... Vhodna vrata se še vedno niso odprla in okna so ostala umazana in na kozarcih ni bilo prstnih odtisov! Je le ogledalo ... Črni labod je skomignil s krili in napol zares napol za šalo podobo v ogledalu spremenil v pačenje pijane opice. 

(ŠAH MAT; D. Terčon)

Tri dni ... in prav nič ni pomagalo.

Monday, bloody monday.

“If, like the newspaper or milk, you could have anything of your choice delivered to your doorstep each morning, what would you want it to be?”

Ni čudno, sama ideja o tem, da bi vsako jutro dobil nekaj pred vrata. In pod nekaj, mislim pač karkoli.

Kavo bi, tako, ki bi imela vsak dan drugačen okus, ampak nikoli po kavi. Samo zato, ker se blazno kul sliši, če rečeš, da greš na kavo. Predvsem zjutraj.

Pa pesem bi ob kavi, eno tistih dobrih pesmi, ki zamenja barve, ko jo slišiš.
In če ne bi bilo mogoče dobiti ne kave, ne pesmi, potem bi vsaj nekaj, za kar bi se mi zdelo vredno vstat zjutraj.

-

Go ahead, make my day.

Its the sky that gives you away. Each and everytime. Right?

No.

Well ...
On behalf of my unbalanced mind, I'm writing this to you, to remind you, how beautiful clouds can be. How their intangibility works for them.

Imagine clouds, as if they were all friends, low clouds, high clouds ... each and every one of them.

Imagine gathering them... gathering.. like friends do. 

It makes perfect nonsense.

Coz' gathering clouds its like trading a beautiful golden-ripe orange for a stalk of whithered broccoli. 

So, don't do that. Don't gather clouds.

Please.

Oda bedi.

Bedi, ki ni moja

lahko je brez

Narrator: Grandpoppy Ralph had told her that babies were deliberate and found by dads at the bottom of their beer.

Mary: Where do babies come from in America? Do they come from cola cans? In Australia they are found in beer glasses.

Max: Unfortunately, in America, babies are not found in cola cans. I asked my mother when I was four and she said they came from eggs laid by rabbis. If you aren't Jewish, they're laid by Catholic nuns. If you're an atheist, they're laid by dirty, lonely prostitutes. So this is where babies come from in America.

Now you know!

3g popra, 2g soli in strok cesna.

»Včasih se mi zdi velika napaka, imeti snov, ki misli in čuti. Toliko se pritožuje. Menda pa je po istem merilu mogoče obtožiti pečine, hribe in mesece, češ da so nekoliko preveč neobčutljivi.« 

W.N. Rumfoord

Ha, samo snov smo, reveži. Moj najboljši prijatelj je snov. In njegov pes prav tako. Živi v snovi in sam je snov. Kakšna žalost. Še njegova punca je zgolj in samo snov. Zakaj si revež raje ne najde omare. Snov je. Prav tako kot punca. Na čase morda celo lažja za prenašati. V vseh osmih pomenih besede.

Nekje sem, nekoč pred časom, naletela na nek zapis, se mi zdi, da na enem od blogov, ampak ne morem z gotovostjo trditi. Šlo je bolj kot ne za izražanje začudenosti nad tem, da je povsod nekaj, neka snov, češ da nikjer ni nič. Nekako tako:

"Premaknem roko in prostor, kjer je bila roka prej, v trenutku zapolni zrak. Ponovim gib in ponovno je tam zrak. Nato sem se zazrla v daljavo, v želji da bi videla nič, a videla sem vse!"

Mrtvi in živi smo v bistvu isto. Snov, prav tako kot kolega in njegova omara. Ob enem smo vse in nič.

Še egoistični prasci, ki začasa svojega življenja trdijo da so vse, se v končni fazi niti najmanj ne razlikujejo od kvazi bednikov, ki pravijo, da so nič. Isto sranje, druga glava.

Navsezadnje, dragi skupki delcev, povejte mi samo eno dobro reč, ki ste jo naredili v življenju, da bi se bali biti vse.

The audacity of Carrot

This is aim,
Aim for fine conclusion.
Ment for you,
You silly confusion.

You ain't nothing,
Nothing but a vertical illusion
Illusion of something,
He might wanna have.

So, He's aiming for illusion in this silly great confusion with Carrot in His hand.

Well,
Just so you know,
Carrot will go.
Don't even mind me,
I just wanna see,
If ya fellin' me.

In the name of the rose!

"Same old show in a different town on another time ... "

When and where does this "real world" occur, my dearie?

Wish you knew ...

Wish I knew!!

Oh, well ...

... Albert, you are such a bastard!!

"A najbolje od vsega je bilo to, da volkov ni bilo več ...

... in ovce niso več izginjale ..."

Kje torej začeti?

Ovce žrejo volkove

Volkovi žrejo ovce.

Kaj vprašanj?

Volkovi so vedno žrli ovce.

Vedno bodo žrli ovce.

Ovce lahko le molče sprejmejo to življenjsko dejstvo.

To je Oto. 

(Ker pač nimam original Ota, bo v stilu Princa zaprt v škatli.)

Moram vam povedati, da bo Oto pred koncem zgodbe učakal prezgodnji konec.

Zato se nikar ne navežite preveč nanj.

(Total copy-paste. D. Hutchens; Kdo se še boji volkov?)

So you think you can tell Heaven from Hell ...

To start as pathetic as possible …

“Everyone has an idea of heaven, as do the most religions, and they should all be respected. The version represented here is only a guess, a wish, in some ways, that my uncle, and others like him-people who felt unimportant here on earth – realize, finally, how much they mattered and how much they were loved.” 

There use to be 4 of me ...

Muc, muc, muc

Kaj pomeni, če gre črna mačka pred teboj čez cesto?
Prinaša nesrečo? A kako že ...

0:39

Svet ni tisto,

od česar je nekaj odrezano,

ko je odrezano

od sveta.

(Komelj)

Makes sense. None.

Priznam, 

še vedno mislim na tisto reko 

ob kateri se je naslajala gospodična,

katere lepota in pamet sta odšli za vedno.

Utonili sta. 

Rocks stones

Zakaj?

Zato, ker ... Se mi je zdela zanimiva ideja.

The truth among broccoli

Ker bo jutri nov dan …
Povsem drug dan
in druga noč.

Ker ne vem

O ničemer nočem razmišljat, ničesar nočem met v glavi.

Ja!

Promet je glasen in ljudje, ki hodijo mimo.

Ker nekaj govorijo, nepomembne stvari ...