... right round, baby, right round, like a record baby, right round round round

Dim,


hlad,


tišina


in obujanje spomina.
Na to kar še bo in je verjetno nekoč že bilo. Vse se vrti, vse se ponavlja. V neko neskončnost, ki niti ne obstaja. Ali pač?

Zakaj, zakaj, zakaj ... FTW!

Zakaj je tako težko spravt možgane do tega, da delujejo kot neka, vsaj namišljena celota?


Zakaj ne bi enkrat stopile vse možganske celice skupej in se pretvarjale, da se ne kregajo med seboj in tako ne bi ustvarjale nekih vrtincev v moji glavi. Zakaj ne bi šle enkrat skupej na dopust … za kakšen dan ali dva. Vsaka po svoje, če že ne drugače. Potem sploh ne bi razmišljala in bi mi bilo vseeno za bedarije kot so recimo razni blogi in vse ostalo.