.

Življenje je kot ura, 

S kazalci in števili.

Bije in tiktaka,

neutrudljivo, neustavljivo.

Čas teče svojo pot, 

Meni nič, tebi nič.

Mineva.

Vsem in za vse.

Včasih prinese dan, 

Živahen in nasmejan.

Spet drugič noč, 

Temno, bridko in polno solza.

A če bi vse solze imele moč ...

Moč, da spremenijo.

Ustavili bi čas, 

Ga zavrteli nazaj.

In ti, Rok.

Ti nikoli ne bi odšel.

What I've learned.. 2

Kakšno leto nazaj sem pisala What I've learned v času počitnic. Torej, zakaj ne bi tudi letos?

Bo krajša verzija. In ne zato, ker bi bila lena. Taka pač je.

- Kočevje ima jezero, in to rudniško

- Ludvik je še vedno car

- roadtrip še vedno zmaga

- tudi male muce majo kremplje, če ne one pa mame mačke

- težko je postat študent

- 50ccm skuter se da spravit v karavana in peljat na servis

- matura nima zob

- kavči so super, tudi če so iz tlakovcev

- zanič sem v spuščanju zmaja 

- vetrobransko steklo lahko umiješ s plastenko vode pri 90km/h

- ni ga hudiča brez vodiča

- umivanje zob v avtu ni kul

- zarečen kruh je grenak

- Kolpa je bolj humana kot Krka (in Kokra)

- ne kuhat, če ne znaš

- super se je metat z neba, če imaš padalo

- Dolenci niso samo prvaki v pitju, ampak so tudi zmešani

- vrečke za smeti so najbolj pomembne zadeve na festivalih (poleg čepkov za ušesa)

(- to niso moje noge)

The pitcher

"Vrča položena na dve kocki. Nič pomembnega. Misel, čustvo ali dogodek, ki ga spreminja videnje. Življenjskega pomena. Videnje pozabim, a čustva in misli ostanejo."

Morning confessions (by a guest blogger)

Tko, drekava zadeva se je nardila to noč, kt majo drekave zadeve navado, da se nrdijo. Sva bla lastnica tega bloga in vaša malenkost zunej, ja, pa sm se jst mičken "prostituirou" na trgu francoske revolucije (Pod to mislem, da sm strašn lep gledou Napoleonov kip)
Nakar uletita dva modela, taka tipčka v senci, ja? In ju jst, seveda nalit ko gams, strašn fletn pozdravm. Zdej realno gledan je bla to huda napaka, kar sm spoznou v momentu, ko sm to naredu. U glavnem, tipčk pride zravn, najprej tko mičken nasiln, mičken ne-vznejevoljen, mičken zategnen, in pol kva jst? Ne, seveda ga ne odjebam, ampak ga tko lpo gledam. Zakaj? Iskreno povedan, še bogovi ne vejo. 
Zdej sva bla ujeta v zlo "awkward" situacijo, kjer sva dva aktivno govorila, dvema je blo pa aktivno bad. Jst sm iskou neko besedo, nek stavek, nek od-boga-poslan-izgovor ka bi si ga potegnu iz riti, da bi pršu vn iz tega. 
In pol sem v upanju, da ga bo mičken samopomiljujočega humorja, ki bi nakazou na moje resno pomanjkanje samozavesti ta večer, odbiu stran. In kaj on odgovori na mojo opazko, da mam lica ko jabolk?
Da je vsak jabolk dobr, če ga znaš razretat...
.
.
.
I felt like my soul has just been raped. 
In kako smo se rešil iz te situacije, občestvo brano? NE VEM. Spomin se mi izogiba, ampak kokr čutm svoj drobovje, mislem da se je vse dobr iztekl. 
Nauk te bajke, vprašate? Ne prostituirite se na Trgu fran. revoluvije. Al pa na kermu koli trgu sploh. Pa ko bote na Prešercu ležal na maketi lublane, ne ležat na stolni cerkvi, ker bode v rt. Še zmer pa lohka Napoleona lepo gledate. 
LP. 
Vaš vdani blogerski gost, 
A.

Lovesong

Glosa, če je že ravno 8. februar. Napisana je bila, se mi zdi da, 3 leta nazaj, za nek natečaj na forumu. Bol za štos kot ne.
Takrat sem bila še precej zadovoljna, da mi jo je uspel spisat. No, so bli pa drugi člani foruma tisti, ki niso razumel, ne pesmice, ne mojega zadovoljstva, češ je preveč žaljiva, neprimerna ipd. Ah, I'll let you be the judge.

Moka

Če ne bo kobilica
bo zagotovo muha
ki bo pila juho
z lepljivim nožem
in odprtimi vilicami
v sobi kjer je okno
in ničesar več.

Če ne bo kobilica
bo zagotovo muha
ki bo razmišljala o rezancih
z lepljivimi očmi
in odprtimi ušesi
v sobi kjer so vrata
in ničesar več.

Če ne bo kobilica
bo zagotovo muha
ki se bo utopila v juhi
z lepljivim čolnom
in odprtim veslom
v sobi kjer je miza
in ničesar več.

Če ne bo kobilice
zagotovo ne bo niti muhe
v sobi kjer je stol
in ničesar več.

In če nisi ti
in če nisem jaz
ki razmišljava o neumnem
z lepljivimi mislimi
in zaprtimi rokami
v sobi kjer ni ničesar
in nobenih ovir več.

Potem ni bilo
ni
in ne bo.
Pa bi bilo.
Lepo.