sreda, 8. februar 2012

Lovesong

Glosa, če je že ravno 8. februar. Napisana je bila, se mi zdi da, 3 leta nazaj, za nek natečaj na forumu. Bol za štos kot ne.
Takrat sem bila še precej zadovoljna, da mi jo je uspel spisat. No, so bli pa drugi člani foruma tisti, ki niso razumel, ne pesmice, ne mojega zadovoljstva, češ je preveč žaljiva, neprimerna ipd. Ah, I'll let you be the judge.

Le kdaj človek bo razumen?
Ah, ti mali huligani,
čudni vsi so in bolani.
Ko vsaj nekdo bi bil pošten.

France, kot so ugotovili,
otrok bil je nekdaj vesel,
tudi bister se jim je zdel.
Pa so v šolo ga vtaknili,
in tam um so mu zbistrili.
Zelo marljiv je bil, priden,
pri prav vseh stvareh soliden.
Če tolko žensk ne bi spoznal,
Duhovnik kmalu bi postal.
Le kdaj človek bo razumen?

Ko je s študijem zaključil,
prjatle nove je iskal.
Kmalu je se spreobrnil.
Pravi hudobec je postal,
ker čudno družbo je spoznal.
Čopa v reki so utopili,
Smoleta pa zastrupili.
Kot da dovolj ne bi še mel,
se še z Jelovškarco je zapel.
Ah, ti mali huligani.

Redko kdo ga je pozdravil,
ker postal je le pjanc nažgan,
z dneva v dan vse bolj skozlan.
Ves denar je sam zapravil,
z nikomur več ni nazdravil.
Zdaj ob grobu so pijani,
zvesti mu le narkomani,
ki bi srečni bli, veseli,
če bi z njim lahko živeli.
Čudni vsi so in bolani.

Franci tega res ne bi smel;
Pesmi nam je le prepisal
in se sam pod njih podpisal.
V bistvu kmetom jih je snel,
da bi vsaj mal obogatel.
A vseh je grehov oproščen
in tu je razlog naveden;
Nekoga mormo pa res met,
ki ponos bo za ves ta svet.
Ko vsaj nekdo bi bil pošten.

Ni komentarjev:

Objavite komentar